Bohinj

Bohinj, geografsko ime za prostor kateri obsega spodnjo in zgornjo Bohinjsko dolino, jezersko skledo in Nomenjsko dolino. Bohinju pripisujemo še nekaj višje ležečih naselij kot so: Gorjuše, Koprivnik in Nemški Rovt. Bohinj leži na slovenski strani Juliskih alp. Glede na celotne alpe pa leži na jugovzhodnem delu. Bohinj ima zelo veliko naravnih znamenitosti kot so
Bohinjsko jezero, največje slovensko stalno jezero v dolžino meri 4100 m, v širino pa 1200 m, največja globina ki so jo izmerili je 45 m, prostornina jezera pa znaša 100 milijonov m³ vode.Življenje v jezeru je zelo raznoliko saj živi v njem 65 vrst alg in 15 vrst rib, v zadnjem času se je število rib v jezeru potrojilo predvsem zaradi nekulturarnega vnosa rib v jezero ki sedaj spodrinjajo domače vrste. Geografsko gledano je Bohinjsko jezero tektonsko ledeniškega nastanka.
Izvir in slap Savice, to je kraški izvir na nadmosrki višini 836 m. Slap pada kar 71 m globoko v tolmun in je največji slovenski slap. Tu so pa še: Grmečiški slap, Vzpetina Črna prst, Izvir potoka Bistrica, Slap Govic, Soteska Save, Ledeniške morene, Slap Mostnice, Slap Peračica, Slapova Ribnice