Postopek prenosa pomena iz izvornega jezika v nek ciljni jezik imenujemo prevajanje. Gre za prenos besednih zvez in besed iz izvornega jezika v izbran končni jezik. Tisti ki prevaja neko besedilo ali govor mora paziti da se ohrani prvotno pomen. Prevajati ne mora vsak, saj mora biti prevajalec posebej za to izobražen in usposobljen. Prevajanje in poklic prevajalca je podrobneje razložen na spodnji povezavi.
Prevajanje kot dejavnost obstaja že od časov antike, ko so prevajalci veljali za nekakšne umetnike. Prevajanje se je kot poklic uveljavil šele v 20. stoletju, s tem pa se je razvila tudi veda, ki se ukvarja s tem, imenovana prevodoslovje.
Danes poznamo strojno ali pisno prevajanje. Prvi tip prevajanja predstavlja delo namenskega računalniškega programa, v katerem ne posreduje človek. Gre za zelo hitro, vendar manj natančno prevajanje.
Drugi tip, torej pisno prevajanje pa delimo na prevajanje splošnih besedil, prevajanje strokovnih besedil in na knjižno prevajanje. Prevajalec tovrstnih besedil, mora biti visoko usposobljen in imeti ogromno znanja, da se res obdrži prvotni pomen in izvirnost tega besedila. Med tovrstna prevajanja štejemo prevode poezije, knjig in romanov, kjer je pravi pomen še kako pomemben.